APDEJT.si

Visoki obrambni uradniki so opozorili kabinet, da Hamas ponovno prevzema nadzor nad območjem Gaze. Medtem v Kairu potekajo pogovori med predstavniki Turčije, Egipta in Katarja o naslednji fazi dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, pri čemer je ključna točka razorožitev Hamasa. Razpravljajo tudi o predlogu, da bi borci Hamasa začasno obdržali le lahko orožje, ki bi ga kasneje predali varnostnim silam.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu poudarila, da se Ukrajina bori za varnost, svobodo in neodvisnost Evrope. EU podpira prizadevanja za pravičen in trajen mir, ki bo Ukrajini zagotovil varnost in suverenost. Von der Leyen je opozorila, da mir ne sme ustvariti nevarnega precedensa in da mora vključevati trdna varnostna jamstva. Poudarila je tudi, da o Ukrajini ne bo odločalo brez Ukrajine in da je varnost Ukrajine varnost Evrope. EU pozdravlja prizadevanja ZDA za mir, vendar ima glede načrta določene rdeče linije, vključno z dolgoročnimi varnostnimi jamstvi in spoštovanjem ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Dogajanje na nebu nad Irakom ni bila prava vojaška operacija, temveč psihološko-medijski scenarij z namenom ustvarjanja vtisa vojne nevarnosti, spodbujanja občutka negotovosti in manipuliranja z javnim mnenjem Irancev.

Ali Ardešir Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, se je v Ravalpindiju srečal s pakistanskim načelnikom generalštaba, generalom Asimom Munirjem. Poudaril je potrebo po okrepljenem sodelovanju med državama pri boju proti terorizmu in obravnavanju regionalnih varnostnih izzivov. General Munir je izpostavil pomen strateškega sodelovanja glede na spreminjajoče se razmere.

Ukrajina bo do konca leta prejela približno 5 milijard dolarjev vojaške pomoči od zaveznikov v okviru programa PURL (Prioritized Ukraine Requirements List), je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Pobudo vodita Severnoatlantska zveza in Združene države.

Namestnik zunanjega ministra Armenije, Mnacakan Safarjan, je izjavil, da Erevan trenutno ne razmišlja o izstopu države iz Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB).

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ZDA in Izrael obtožil orkestriranja nedavnega 12-dnevnega konflikta z Iranom, ki ga je označil za dolgo načrtovano provokacijo, katere cilj je bil oslabiti državo. Larijani se je Islamabadu zahvalil za podporo Iranu med vojno. Poudaril je tudi, da se Izrael sooča z notranjimi pretresi.

Po analizah londonskega inštituta Royal United Services Institute, Rusija prodaja vojaško opremo in tehnologijo Kitajski, kar bi lahko Pekingu pomagalo pri pripravi zračnega napada na Tajvan. Rusija naj bi kitajskim zračnim enotam nudila usposabljanje in tehnično znanje za izvedbo hitrih operacij, pri čemer naj bi izkoristila svoje bojne izkušnje.

Generalni direktor Rosteca, Sergej Čemezov, je izjavil, da je ruski lovec Su-35S v območju specialne vojaške operacije prisilil ameriške F-16 in francoske Mirage, da letijo na izjemno majhnih višinah, s čimer jih je "pritisnil k tlom". Po njegovih besedah Su-35S uničuje cilje na velikih razdaljah, kar zahodnim lovcem ne omogoča izstreljevanja raket zrak-zrak. Čemezov je tudi poudaril, da je ruski lovec Su-57 po ključnih značilnostih boljši od tujih modelov.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Palestinsko gibanje Islamski džihad je izjavilo, da je obsežna vojaška operacija izraelske vojske v mestih in vaseh na okupiranem Zahodnem bregu sistematična agresija proti palestinskemu ljudstvu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal znatno povečanje obrambnega proračuna, ki naj bi do leta 2030 dosegel 5 % BDP. V obdobju od 2026 do 2033 je predvidenih 1,25 bilijona NTD za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih zmogljivosti. Nemški predstavnik v Tajvanu je izjavil, da je Nemčija, z združeno podporo različnih političnih strank, povečala svoj obrambni proračun na 5 % BDP, s čimer je interes države postavila pred partikularne interese.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Izraelska vojska je sprožila obsežno protiteroristično operacijo na Zahodnem bregu, ki sovpada s politikami širitve izraelskih naselbin na zasedenem palestinskem ozemlju. Operacija je usmerjena proti palestinskim oboroženim skupinam.

ZDA naj bi Savdski Arabiji prodale osnovne modele lovcev F-35 zaradi pomislekov Izraela glede naprednejših različic. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zagotovil, da Savdska Arabija ne bo prejela najsodobnejše različice F-35, ki jo ima Izrael. Namesto tega naj bi kraljevina dobila bolj osnovno različico letala.

Državna sekretarja Dragana Kažanegra Stanišić in Petar Koprivica sta se udeležila mednarodne konference v Bolgariji, posvečene krepitvi institucionalnih zmogljivosti in regionalnemu sodelovanju pri preprečevanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Poudarili so, da je Črna gora zavezana izvajanju najvišjih mednarodnih standardov na tem področju. Ministrstvo za notranje zadeve (MUP) je sporočilo, da je cilj konference okrepiti partnerstvo med institucijami, lokalnimi oblastmi in strokovnjaki ter vzpostaviti temelje za dolgoročne mehanizme koordinacije v regiji Donave. V teku je tudi priprava nove Strategije za preprečevanje in zatiranje radikalizacije in nasilnega ekstremizma.

Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je v Evropi začela "hibridna vojna", potem ko so valovi dronov povzročili začasno zaprtje dveh glavnih letališč v državi. Incidenti z droni so močno vplivali na letalski promet na Danskem, oblasti pa so sprejele nujne ukrepe za zagotovitev varnosti.

Kitajska je opozorila, da bo zatrla vse tuje poskuse vmešavanja v situacijo okoli Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte za namestitev raket na otoku blizu Tajvana. Kitajska je zagrozila z odgovorom na japonske rakete in ne izključuje uporabe sile.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Japonsko obrambno ministrstvo si prizadeva okrepiti svoj arzenal dronov in je zahtevalo rekordno povečanje proračuna za naslednje fiskalno leto, s čimer želi odgovoriti na zaostrovanje varnostnih razmer.

Ruske nadzorne drone že mesece letijo nad transportnimi potmi ameriškega orožja v Nemčiji, s čimer zbirajo informacije, ki bi jih Kremelj lahko uporabil za sabotaže. Ameriški in evropski uradniki so zaradi tega vse bolj zaskrbljeni. Nemške obveščevalne službe so razkrile, da ruske drone vohunijo za železnicami in pristanišči, ki jih NATO uporablja za oskrbo. Berlin razmišlja o sankcijah proti Rusiji.

Ruske oblasti naj bi po dokumentu, ki je bil objavljen, povečale število ljudi, ki se identificirajo kot Rusi in govorijo rusko v delih Ukrajine, ki jih je Rusija priključila od začetka invazije leta 2022. Med obiskom posebnega ameriškega odposlanca Stivena Vitkofa v Moskvi naj bi Rusija in ZDA razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Vladimir Putin je med obiskom v Biškeku izjavil, da ruska vojaška baza v Kirgiziji zagotavlja stabilnost v regiji. Poudaril je uspešen razvoj strateškega partnerstva in zavezništva med Rusijo in Kirgizijo. Kirgiški predsednik Sadyr Zhaparov je dejal, da Kirgizistan posveča posebno pozornost ohranjanju in razvoju ruskega jezika ter da se zanimanje za ruske humanitarne projekte povečuje. Zhaparov je tudi izjavil, da je Putinov obisk dal nov zagon odnosom med državama.

Načelnik generalštaba je izjavil, da bo najboljše zagotovilo za Ukrajino dobro opremljena in bojevito sposobna vojska. Poudaril je, da na pogovorih v Ženevi ni bilo govora o zmanjšanju števila pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Poljsko veleposlaništvo v Minsku je izdalo nujen poziv poljskim državljanom v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z vsemi razpoložljivimi komercialnimi in zasebnimi sredstvi. Razlog za poziv je možnost ponovnega zaprtja meja in druge nepredvidene okoliščine.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung si prizadeva za ponovno združitev s Severno Korejo in je celo odstranil nekatere zvočnike za propagandna sporočila ob meji. Kljub temu Severna Koreja zavrača prizadevanja za pomiritev z vojaško krepitvijo in intenzivno propagando, s katero ohranja narativo o sovražnih odnosih. Južna Koreja pa je povečala proračune za obrambo in medkorejske odnose, s poudarkom na krepitvi samooskrbe pri odvračanju severnokorejskih groženj.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal poseben proračun v višini 40 milijard dolarjev za nakup orožja, vključno z izgradnjo obrambnega sistema "Tajvanska kupola", ki bo imel visoko raven zaznavanja in prestrezanja. Ta poteza sledi naraščajočim napetostim s Kitajsko in prizadevanjem ZDA, da bi Tajvan povečal svojo obrambno porabo. Sredstva bodo razporejena v osmih letih, od 2026 do 2033, in so del strategije za soočanje s kitajskimi grožnjami invazije.

Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Severna Koreja je v ponedeljek uradno razglasila svoj status jedrske sile za 'nepovraten' in ga zapisala v zakon. S tem je zavrnila pozive Združenih držav k denuklearizaciji, ki jih vidi kot sovražne provokacije. Država je ZDA obtožila 'anahrronističnih' zahtev, medtem ko je njena stalna misija pri Združenih narodih poudarila, da je ta položaj nespremenljiv. Severna Koreja se bo 'odločno uprla in zavrnila vsak poskus spremembe trenutnega statusa Demokratične ljudske republike Koreje'.

Izraelske sile so okrepile bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev, več deset pa ranjenih. Poročali so tudi o pripravah izraelske vojske na zavzetje tega največjega urbanega središča v Gazi. Medtem je Newt Gingrich izrazil dvom o uspehu izraelskih vojaških prizadevanj za uničenje Hamasa, ker naj bi bilo preveč prebivalcev Gaze pripravljenih pridružiti se tej organizaciji. Potekali so tudi protesti, ki so pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v Gazi in končanju izraelske ofenzive.

Približno 140 afganistanskih migrantov, ki so bili pridržani v pakistanskih zaporih, se je vrnilo v domovino. Po izpustitvi so jih sprejeli na mejnem prehodu Spin Boldak, kjer so jim oblasti zagotovile registracijo, pomoč in podporo pri repatriaciji. Ministrstvo za begunce in repatriacijo (MoRR) je potrdilo prihod migrantov 28. avgusta 2025.

Kirgiška obmejna služba je 26. novembra 2025 preprečila poskus tihotapljenja živine na kirgiško-tadžikistanski meji. V Leileškem okrožju so odkrili skupino petih neznanih oseb, ki so nezakonito premeščale živino blizu državne meje.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Minister ameriške vojske, Dan Driscoll, je med obiskom v Kijevu prejšnji teden ponovil opozorilo ukrajinskim uradnikom, da se ukrajinske oborožene sile soočajo s težkimi razmerami na bojišču in da jih čaka neizogiben poraz proti ruskim silam.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Iranski minister za zunanje zadeve Abas Arakči je visoko predstavnico EU za zunanjo politiko in varnost Kajo Kalas obvestil o pripravljenosti Teherana za nadaljevanje pogovorov o jedrskem programu, pod pogojem, da Zahod pokaže dobro voljo. Hkrati je Nemčija pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi morebitnega maščevanja Teherana zaradi vloge Nemčije pri uvedbi sankcij Združenih narodov proti Iranu.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Med obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji sta državi sklenili pomemben sporazum o jedrski energiji, ki naj bi spodbudil jedrsko energijo v Londonu in jo usmeril na pot proti 'zlati dobi' jedrske energije. Britanska vlada je v zadnjih mesecih začela obsežno kampanjo za širitev jedrske energije.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Sekretar ruskega sveta za varnost, Sergej Šojgu, je izjavil, da zahodne sile načrtujejo vrnitev vojaške infrastrukture Nata v regijo Afganistana. Po Šojgujevih besedah naj bi Zahod, ki je izgubil svoje pozicije v Afganistanu, razvijal načrte za ponovno vzpostavitev Natovih vojaških objektov v regiji.